web analytics

Lovčevo premirje

Ognjevita ljubezen

»Kurca sem mu že vzela iz hlač, pa sem si premislila. Zaradi tebe. Sovražim te,« mi je dejala Tamara. Nisem je poslušal, ker sem lebdel v oblaku mogočnega orgazma. Malo prej je, ko je začutila, da sem blizu vrhunca, skoraj skočila s kurca in me z divjo harmonijo rok, ustnic in jezika spravila na rob, s katerega ni vrnitve. Vrgel sem se v sladki orgazem. In tako lebdim v sladkosti, ona pa me sovraži. In mi razlaga zgodbo o propadlem fuku. Ne zdaj, Tamara, prosim …

»Pa zlo fajn kurca je imel. Verjetno večjega kot ti,« je dejala in me pogledala, kot bi pričakovala izbruh ljubosumja. Nisem mogel premagati smeha.

»To ni smešno!« je bila ogorčena.

Rad bi objemal njeno lepo golo telo in užival postorgazmično strujanje sladkosti, ona pa bi se pogovarjala. O nama. Spet. Čeprav sva se že vse pogovorila. Velikokrat. In o tem, da ne more fukati z drugim, ker se spomni name. Celo ko ima v rokah večjega kurca drugega moškega. Ah, Tamara, nehaj, prosim …

V minulih dveh urah ji je prišlo na vse mogoče načine. Kot vedno. Taka je. Prepričuje me, da ji ni prej nikoli tako hitro, tako močno in tolikokrat prihajalo kot z menoj. Ker me ljubi, kot ni ljubila nobenega moškega pred menoj. Dvomim. Kot dvomim, da je imela v rokah kurca drugega moškega in se premislila. Ne gre tako daleč. Če bi šla, si ne bi premislila. Preveč rada ima kurca. Ko bi ga imela v rokah, bi ga imela tudi povsod drugod. Pripoveduje mi pravljico.

 Piše in slika: Brane Kastelic

Več v novi številki revije Dolce Vita!

Brez komentarjev.

Odgovori