web analytics

Slovenska arhivska vina– tukaj in zdaj!

Vinske zgodbe

 

Slovenia Basketball team Eurobasket 2013

V Dolce viti št. 28 sem objavil zapis o presenetljivi degustaciji španskega vina iz Rioje (Martinez Laquesta), ki so ga napolnili davnega leta 1922, in v uredništvo smo dobili precej vprašanj o tem, kaj se dogaja s slovenskimi arhivskimi vini Predvsem – koliko jih lahko staramo in koliko so nekatere steklenice po mnogo letih sploh vredne. Verjetno je večina tistih, ki so spraševali po vrednosti starih steklenic, malce surfala po svetovnem spletu in ugotovila, da imajo nekatere (v glavnem francoske) steklenice ob svojih desetletjih zraven od štiri- do petmestne številke. Pa so videli, da imajo doma neke letnike iz druge polovice prejšnjega stoletja in so seveda že videli polne denarnice. Pa ni tako. Svetovni vinski trg staranih vin posluje natančno tako, kot je poslovalo gospodarstvo – špekulantsko – in zaradi katerega smo se znašli, kjer smo. Za bordojce je znano, da je nakup enega od petih velikih sicer velika investicija, ki pa se z leti povrne, saj so cene teh vin vedno višje. Žal je razlog nakupa teh vin za vinoljubce prav perfiden, saj ti kupci ne kupijo vina zato, da bi ga pili, marveč zato, da bodo pri preprodaji zaslužili še več. Je pa res, da večina teh vin z leti in desetletji pridobiva kakovost in ozaveščeni pivec lahko ob njih izjemno uživa.

No, pri slovenskih vinih se nam takšnega prekupčevanja ni treba bati. Razlogov je več.

 

O njih v novi številki revije Dolce Vita!

Brez komentarjev.

Odgovori