web analytics

Go with the flow?*

DEC_naslovnica_230

Tale izrek sicer ni zrasel na našem zelniku, vendar ne glede na takšne in drugačne razlike med prebivalci tega planeta zavzema vedno bolj pomembno življenjsko filozofijo. V bistvu res ni škodljivo, če gre posameznik tja, kamor gredo drugi oziroma počne to, kar počnejo drugi. Te stvari so formalno in neformalno družbeno sprejete in temu primerno zaželene. Če se iz pozicije naše perspektive dvignemo na kakih 20 metrov višine, vidimo, da je čreda urejena in pod kontrolo. Z nadaljnjim dvigom za okrog 50 metrov je slika širša in še bolj jasna – idealna za vladanje tistih, ki jim ovce zaupajo in počnejo tisto, kar je družbeno sprejemljivo. V neki iluzorni družbi vzporednega vesolja bi to morda bilo zadovoljivo tudi za tiste, ki mislimo drugače.

Ali pa morda ne – poglejte primer Norveške, dežele, kjer se skoraj dobesedno cedita med in mleko, kjer imajo res vsi vsega dovolj (hranijo se z nafto iz Severnega morja), vendar novi rodovi mentalno stagnirajo, ker imajo pač vsega dovolj in preveč. Za tiste, ki se ne znajdejo, poskrbi z milijoni podprta socialna država in vsi so (kao!) srečni. Sami Norvežani pa pravijo, da so v fazi dekadentnega padanja, saj je ljudi, ki bi jim bilo do česa mar, vedno manj. Podoben primer vidimo v še bogatejših arabskih, tudi z nafto podprtih državah – preveč vsega in vedno več ameriških antidepresivov na jedilnem listu. Se pravi – če pa nam gre preveč dobro, se naši umi in deloma tudi telesa polenijo in „srečni“ odhiberniramo vse življenje. Če pa k temu dodamo še sen 95 % ljudi z razvitega severa planeta, ugotovimo, da bi vsi najrajši vse pustili in odšli lenarit na neki tropski otok. To je neka od zunaj vtisnjena iluzija, ki ima v naših možganih prav posebno mesto. Ko pa smo enkrat v takšnem raju, se normalen človek po nekaj dneh začne dolgočasiti. Plaže so polne, borba za ležalnike in senčnike je ostra, vročina je neznosna, spanje težko zaradi hrupa, osvežilni napitki in koktajli pa prihajajo z veliko zamudo in so čisto mimo. In namesto mičnih žensk si človek v glavnem ogleduje celulitične riti. Ampak velika večina ljudi, ki še ni bila na takšnih rajskih destinacijah, vse življenje sanja o tem, ker jim je to pač popolnoma nedosegljivo. In to je lepa manipulacija medijev, ki tako ljudi s takšnimi in podobnimi orodji v glavnem nezavedno in pod okriljem velikih lutkarjev iz ozadja lepo spravljajo v ubogljivo čredo. Tako so vsi zadovoljni, karte pa so slabo premešane. Še najslabše za tiste, ki upajo in to sanjajo.

Na drugi strani pa so, recimo, Finci, ki pravijo, da so najboljši takrat, ko so stisnjeni v kot. Če človek samo ošine njihovo zgodovino, hitro opazi, da so se iz še tako zapletenih situacij mojstrsko izvlekli in ob tem za svojo državo in družbo naredili največ.

Moje tokratno razmišljanje pa ne bo posvečeno nam, Slovencem, »nadnarodu« s severnega Balkana, pač pa celi pasmi, katere del smo – homo sapiensu.

Vsak kuhar vam bo povedal, zakaj ima rajši divjo ribo, kot gojeno. V veliki večini primerov tisti gojeni ni treba toliko plavat, da dobi hrano. In zato je njeno meso manj prožno in sočno ter ima več maščobe. Tiste, ki pa plavajo v morjih in si same iščejo hrano, pa se morajo potruditi, da jo dobijo. Zato je njihovo meso neprimerno boljše, same ribe pa imajo zaradi tega seveda višjo ceno. In zato tudi nekateri gostinci s tem radi manipulirajo, ko vam zatrjujejo, da so vam prodali divjo ribo, v resnici pa gre le za eno od prevar, saj ste imeli na krožniku gojeno. Toda – le koliko ljudi se tega zaveda oziroma res ve, kaj so jedli? Verjemite – malo nas je –, pa še tisti se kdaj zmotimo in pademo na finto prevarantskega gostinca.

Mislec Anton Komat je nedavno tega izdal izvrstno knjigo z naslovom Potniki na ladji norcev – umetnost preživetja, ki odlično odstrinja vse tančice teh perfidnosti, na katere padamo skoraj vsi. Ena najlepših njegovih misli je: »Crknjene ribe plavajo s tokom, zdrave pa proti toku.«

Tale zelo preprosti rek v sebi nosi toliko podtonov, da tudi najboljši šampanjec, ki smo ga okusili v zadnji degustaciji, nima toliko plasti!

Jaz vam te misli ne bom razlagal, vendar menim, da tisti, ki to berete, o tem velikokrat premišljujete in vam je stvar jasna. In tudi verjamem, da se ne boste obnašali ovčje glede bližajočih se praznikov; bodite drugačni, izvirni in se ne prepustite pritlehnim manipulacijam. Med tem, ko boste nakupovali, vam bodo denar iz žepov vlekli tisti, ki to počnejo ves čas, mimogrede pa bodo še ukradli državo … Gre za to, da je 90 % vseh ljudi na planetu ovac, okrog 5 % je tistih, ki plavamo proti toku in „ščijemo proti vetru“, preostalih 5 % pa je tistih, ki manipulirajo z vsemi in si polnijo žepe na račun človeške neumnosti, da pozornost odvrnejo od pravih problemov, ropov in medijskih manipulacij. Sicer pa so to poznali že stari Rimljani, katerih rek „kruha in iger“ je še vedno zelo aktualen. Na vas pa je, da se odločite, ali boste šli s tokom ali proti njemu.

 

* Pojdi s tokom

Brez komentarjev.

Odgovori