web analytics

Leopold Ritter von Sacher-Masoch

 

Prvi (znani) samooklicani mazohist

Prvi (znani) samooklicani mazohist

Le kaj bi drugega lahko dragi bralec pričakoval v tej rubriki potem, ko sem prejšnji mesec na tem mestu nizal in opeval podvige legendarnega Francoza markiza de Sada? Jasno, njegovega „duhovnega partnerja“, ki je živel dobrih sto let pozneje in je s svojimi principi in spolnimi praksami uzakonil drugi del tistega, kar zdaj svet pozna pod imenom sadomazohizem. Tako kot markiz de Sade, je bil tudi Masochov Poldi plemiškega rodu; saj veste – tisti nemški „von“ pred priimkom daje imenu osebe neki višji status in nas mimogrede opominja na to, da so bili plemiči tisti, ki so imeli več časa od plebsa za raziskave drugačnosti v spolnem veseljačenju. Leopold von Sacher (nič ni v sorodu s Sacher torto) Masoch je v svojih delih slavil podrejeni položaj (suženj) proti dominantnemu subjektu (gospodar-ica).

 

Najprej skočimo kot prejšnji mesec pri de Sadu na svetovni splet v že omenjene kratice BDSM (Bondage & Discipline, Dominance & Submision, Sado & Macohism – vklepanje & discipliniranje, nadvladanje in podrejanje, sadizem in mazohizem). V podpoglavju, ki sliši na ime Dominance & Submision (nadvladovanje in podrejanje), boste med drugim našli vrsto forumov, v njih pa oglase v stilu: izkušen/a suženj/a išče gospodarja/gospodarico; meja poniževanja po dogovoru. Se pravi – obstaja vrsta ljudi, ki tovrstne igre ljubijo in se pustijo maltretirati. No, meni osebno so te prakse sicer čudne, ampak – saj živimo v demokratični družbi in dokler nekoga zaradi teh igric ne poškodujejo ali ubijejo – je vse v redu.

 

650_1200Uradna psihologija glede tega pravi, da nagnjenja po „biti trpinčen“ izvirajo iz otroških travm ali izkušenj, ki jih je dotična oseba v zgodnji mladosti doživela s strani odraslih ali vrstnikov in jim je to čez leta skladno s spomini na to postalo fetiš, saj je bilo poleg trpljenja ob tem tudi nekaj užitka. Sicer ne vem, kdo je mlade punčke priklepal v pesjake z verigami, da so se po vseh štirih plazile naokrog, ampak sodobni pogled na svet BDSM-a je med drugim poln teh podob v obliki zapeljivih v črno usnje oblečenih blondink, ki jih dominantni moški držijo na verigah in z njimi počnejo marsikaj.

Močno dvomim, da je imel Masochov Polde v času, ko je ustvarjal svoje najbolj slavno delo z naslovom Venera v krznu (1869), v mislih te ali podobne podobe. To je zraslo pozneje, s prihodom foto in video medija, ko so umetniški perverzneži v tovrstnih podobah našli izpolnjevanje svojih strasti, ki so jih do takrat tlačili v sebi.

 

Verjetno vas večina pozna tisto staro šalo o sadistu in mazohistu, ko mazohist prosi sadista, naj ga muči, in sadist mirno odgovori: „Ne, ne bom te.“

Venera v krznu

Venera v krznu

 

Več v novi številki revije Dolce Vita!

Tags:

Brez komentarjev.

Odgovori